BIO 100% vanilija v prahu 60g

UPORABA:Soil Association Organic

Prah dodajamo v kosmiče, jogurte, smoothie-je in domače pripravljene sladice za popestritev vonja in okusa. Prah lahko vmešate tudi v doma pripravljene izdelke za nego kože.

SESTAVINE : 100% vanilija v prahu

SHRANJEVANJE : hladen, suh in temen prostor

POREKLO : Madagaskar

OPIS :

Vsi poznamo vanilijin sladkor in ga avtomatično povezujemo z vanilijo – pa imata res kaj skupnega? Bolj malo. Čeprav oba dišita po vaniliji, je vanilijin sladkor v resnici le mešanica sladkorja in v laboratoriju ustvarjene arome vanilije. Prava burbonska vanilija pa je druga zgodba. Narava jo je obdarila s tako edinstveno in božansko aromo, da jo ves svet uporablja v prehrani, negovalnih izdelkih, aromaterapiji, in še kje.

Zgodovina vanilije

Vanilija je edina užitna rastlina iz družine orhidej. Naravno raste na območjih današnje južne Mehike, Centralne Amerike in Karibov, pa vse do skrajno severnih delov Južne Amerike. Prvotni prebivalci Mehike naj bi vanilijo občudovali kot sveto rastlino, njene stroke pa uporabljali v medicini in dišavah. Šele kasneje naj bi jih kot začimbo v prehrani uporabljali Azteki, ki so v svoji tradicionalni pijači “chocolatl” združili okuse kakava in vanilije. Prav to pijačo je azteški vodja v dobri veri ponudil Cortezu, a ga to očitno ni rešilo. Seveda pa je Cortez vanilijo, skupaj s kakavom in še mnogimi drugimi živili, odnesel s seboj v Evropo. Od tu se je s koloniziranjem razširila še v Afriko in Azijo. Čeprav je danes verjetno najbolj znana vanilija z Madagaskarja, pa so jo tam nasadili šele konec 19. stoletja in odkrili, da se rastline lahko uspešno ročno oprašuje – sledilo je okoli 200 ton pridelanih vanilijinih strokov na leto. Zanimivo je, da cvetove vanilije, iz katerih se po oprašitvi razvijejo stroki, oprašuje le posebna vrsta čebele, ki živi le na območju Mehike. To je razlog, da je večina vanilije za prodajo ročno oprašena.

Le ena je prava

Vprehrani se uporablja stroke vanilije, ki se razvijejo iz čudoviti rumeno-zelenih cvetov. V vsakem od teh strokov se nahaja na tisoče drobcenih temnih semen, katerim gre zasluga za univerzalno prepoznavno aromo. Skoraj ni junaka, ki mu okus vanilije ne bi bil všeč, žal pa je njegova priljubljenost s seboj prinesla tudi mnoge “ponaredke”. V večini konvencionalnih (tako prehranskih, kot tudi kozmetičnih in aromoterapevtskih) izdelkov se nahajajo umetno sintetizirane arome vanilije, ali pa so vaniliji sumljive kvalitete dodana sredstva proti sprijemanju. Razširjeni so tudi ekstrakti vanilije, ki pa praviloma vedno vsebujejo alkohol. Zato je za pristen okus vanilije najbolje poseči po samih strokih, ali pa po naravni zmleti vaniliji iz biološke pridelave. Razlika v aromi med ponaredki in pravo vanilijo je namreč ogromna. Obstaja več vrst vanilije, glede na to, kje raste. Podobno kot pri vinu (in pravzaprav večini rastlin s plodovi) namreč na okus vplivata podnebje in tla, v katerih je rastlina rasla. Tako ločimo madagaskarsko, mehiško, tahitijsko, francosko, in še kakšno vanilijo.

Pridelava vanilije

Po oprašitvi cvetov se iz vsakega začne razvijati dolg, tanek strok. Po približno devetih mesecih stroke oberejo, ko so še zeleni, in jih čez dan sušijo na soncu, ponoči pa imajo shranjene v lesenih zabojih. Omenjeni proces traja tudi do 6 mesecev, v tem času pa stroki počrnijo, se zmehčajo in razvijejo svojo bogato aromo.